Izraelski premier Netanjahu zavrnil govorice o svoji smrti: "Hočete prešteti prste?"

Uradniki v Trumpovi administraciji so danes dejali, da pričakujejo, da se bo vojna v Iranu končal v nekaj tednih ali celo prej, medtem pa ekonomisti opozarjajo, da bi motnje v dobavi nafte na Bližnjem vzhodu sprožile recesijo.

"Mislim, da se bo konflikt zagotovo končal v naslednjih nekaj tednih. Lahko tudi prej. Potem pa bomo videli povečanje ponudbe in znižanje cen," je v pogovoru za televizijo ABC dejal ameriški minister za energijo Chris Wright.

Podobno je pogovoru za televizijo CBS povedal Trumpov gospodarski svetovalec Kevin Hassett. "Pričakujemo, da bo svetovno gospodarstvo doživelo pozitiven šok takoj, ko se vojna konča. Dodal je, da operacija poteka "hitreje od načrtovanega", glede na ocene administracije pa naj bi trajala štiri do šest tednov od njenega začetka 28. februarja, poroča CNN.

Izraelska vojska je ravno danes sporočila, da pričakuje še najmanj tri tedne vojne v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump pa je medtem ponujal nasprotujoče si časovnice glede konca vojne, ki vstopa v tretji teden.

Rakete so ciljale mednarodno letališče v Bagdadu in njegovo okolico, pri čemer je bilo ranjenih pet ljudi, so sporočile iraške varnostne službe. Kot so dodali, so izstrelki pristali na območju civilnega letališča, pa tudi v bližini iraške vojaške letalske baze in strogo varovanega zapora.

Od začetka vojne, ki sta jo Washington in Izrael sprožila proti Iranu, proiranske skupine v Iraku redno napadajo vojaško bazo na letališču v Bagdadu.

Ta je do nedavnega gostila vojake mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ki se je borila proti džihadistom. Danes je tam še vedno ameriški diplomatski in logistični center, kjer je še vedno nameščeno vojaško osebje, poroča AFP.

V ameriško-izraelskih napadih na Iran je bilo po podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA doslej ubitih več kot 3.000 ljudi, pri čemer je bilo potrjenih več ubitih civilistov kot vojakov.

Med mrtvimi je najmanj 1.319 civilistov, vključno z 206 otroki, je sporočila agencija, ki se zanaša na mrežo aktivistov v Iranu, pa tudi na poročila zdravstvenega sektorja, služb za nujne primere in delavcev civilne družbe.

Po zadnjih uradnih podatkih iranskega ministrstva za zdravje je bilo v napadih ubitih najmanj 1200 ljudi, ranjenih pa 10.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iran "ne vidi razloga za pogajanja" z ZDA, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. "Ne vidimo razloga za pogajanja z Američani, ker smo bili sredi pogovorov z njimi, ko so se odločili, da nas napadejo, in to se je zgodilo že drugič," je poudaril Aragči v intervjuju za ameriško televizijo CBS, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Aragči je dodal, da Teheran nikoli ni zahteval premirja, in ni zahteval niti pogajanj.

"To je vojna, ki sta si jo izbrala predsednik Trump in ZDA, in nadaljevali bomo s samoobrambo," je dejal. Ameriški predsednik Trump je v soboto dejal, da želi Teheran skleniti premirje, vendar pa sam trenutno še ni pripravljen na dogovor o koncu vojne. Zatrdil je, da pogoji za sklenitev premirja še niso izpolnjeni.

Španija je sklenila, da začasno umika svoje vojake iz Iraka, je danes sporočilo špansko ministrstvo za obrambo. "Zaradi trenutnega poslabšanja varnostnih razmer in nezmožnosti nadaljnjega izpolnjevanja dodeljenih misij se je Španija odločila za začasno premestitev skupine za specialne operacije," je ministrstvo sporočilo v izjavi. Drugih informacij niso razkrili.

Premestitev je bila izvedena "v tesnem sodelovanju in usklajevanju z iraškimi oblastmi", je sporočilo ministrstvo, ki vztraja, da "zavezanost Španije mednarodni koaliciji in stabilnosti Iraka ostaja nespremenjena, vendar takšno odločitev zahtevata nestanovitnost in krhkost razmer v regiji".

Španija ima v Iraku približno 300 vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je tudi Italija v četrtek sporočila, da začasno umika vse osebje iz vojaške baze v Erbilu v iraškem Kurdistanu, ki je bila tarča napada z dronom.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Effie Defrin je danes povedal, da izraelska vojska pričakuje še najmanj tri tedne vojne.

"Pripravljeni smo - v dogovoru z našimi ameriškimi zavezniki - z načrti vsaj do judovskega praznika pasha, ki se začne čez kake tri tedne," je dejal. Dodal je, da jim ostaja še "na tisoče ciljev" v Iranu.

Izraelska vlada je medtem odobrila 827 milijonov dolarjev izrednih proračunskih sredstev za vojaške nakupe, so danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poročali izraelski mediji.

Izrael se vzporedno z zračno ofenzivo proti Iranu, ki jo je z ZDA začel pred več kot dvema tednoma, spopada s proiranskim šiitskim gibanjem v Libanonu. Najnovejše napade na cilje v Libanonu je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.

Libanonska državna tiskovna agencija NNA je danes poročala, da je izraelska vojska zadela "stanovanje v stanovanjski stavbi" na severu obalnega mesta Sidon ter pri tem ubila eno osebo in sprožila požar.

V vasi Al Katrani jugovzhodno od Sidona so bile v nočnem izraelskem napadu ubite tri osebe, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Izraelska vojska je v današnjem sporočilu zapisala, da je napadla "več Hezbolahovih izstrelišč" v Al Katraniju, kjer naj bi se oborožena skupina pripravljala na izstrelitev raket.

Sporočila je tudi, da je uničila "poveljniške centre" Hezbolahove elitne enote Radvan v Bejrutu. Hezbolah je medtem sporočil, da napada več položajev izraelske vojske v vaseh v bližini meje. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v izraelskih zračnih napadih v Libanonu od 2. marca umrlo 826 ljudi.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je predlagal pogajanja z Izraelom. Libanonski uradnik je za AFP v soboto povedal, da država sestavlja delegacijo za ta pogajanja, a zaenkrat še ni znan program, časovnica ali lokacija teh pogovorov.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je danes na vprašanje o tem povedal, da Izrael ne načrtuje neposrednih pogajanj z Libanonom, navaja AFP. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponudil, da bi pogajanja gostil Pariz. Po njegovih besedah je treba storiti vse, da Libanon ne zaide v kaos.